Marsikatera borilna veščina, o kateri imajo neuki mnenje, da je namenjena bolj kot ne pretepom in obrambi v njih, ima bogato zgodovino, skozi katero se je prepletla tudi z vzhodnjaško miselnostjo, v kateri so pomembni disciplina, moč duha, ter filozofija, da ne smemo nikomur škodovati. Če vas karate ali druga borilna veščina zanima zgolj zato, ker bi radi razkazovali moč svojih pesti, potem imamo za vas slabo novico: v klubih vas ne bodo veseli, saj je vaš namen vadbe v nasprotju s tistim, kar učijo vzhodnjaške borilne veščine. Karate ni namenjen nasilju. Nekoč je bil predvsem namenjen obrambi in v službi visoko izurjenih borcev, danes pa velja za šport – po novem celo olimpijski.
Karate združuje vse, kar prinaša dobro življenje
Karate se nanaša na tri različne vidike, zaradi katerih naj bi si človek uril telo in duha. Prvi in najbolj očiten je vsekakor samoobramba, ki je pomembna, da lahko zaščitimo sebe, svoje najbližje in svojo lastnino, ne glede na to, kje, kako in kdaj nas presenetijo nepridipravi. Drugi pomemben vidik je vadba telesa zaradi njegove vitalnosti in zdravja samega. Karate tako skrbi za ravnotežje, gibljivost, eksplozivnost in dober mišični tonus – torej vse tisto, s čemer si ohranimo zdravo telo. Ker človek ni zgolj telesno oziroma fizično bitje, pa daje karate velik poudarek tudi duhovnosti oziroma življenjski filozofiji, ki temelji na iskanju miru. Tega lahko dosežemo z disciplino, skromnostjo, pravičnostjo in poštenostjo. Samo človek, ki zna združiti vse tri vzgibe za vadbo karateja, lahko postane pravi karateist.
Za koga je primeren karate?
Karateja se lahko pričnemo učiti ne glede na spol, ne glede na leta, ne glede na fizično pripravljenost. Pomembno je, da smo za učenje nove miselnosti in novih gibalnih vzorcev in tehnik odprti in dojemljivi, da znamo pozabiti na svoj ego in sprejeti dejstvo, da smo zgolj učenci. Vrniti se moramo k stari japonski miselnosti, kjer prevladuje ponižnost do vesolja, ne pa človeško šopirjenje, ki je v sodobnem času v razvitih družbah tako zelo prisotno.
